Burn-out sindrom ali sindrom izgorelosti je stanje telesne, čustvene in duševne utrujenosti kot posledica delovne preobremenjenosti.

Kako prepoznati sindrom izgorelosti? 1 od 1

(PhotoXpress)

Kaj je burn-out sindrom ali sindrom izgorelosti?

Burn-out sindrom ali sindrom izgorelosti je stanje izredne telesne, čustvene in duševne utrujenosti kot posledica delovne preobremenjenosti, katere vzrok je v večini primerov nepremagljiv stres. Na razvojni črti bi lahko sindrom izgorelosti označili tudi kot končno stanje razvoja, ki se je pričel z idealistično zagnanostjo in se zaradi številnih negativnih oziroma neuspelih izkušenj prelevil v apatijo, psihosomatska obolenja, depresije, agresijo ali povišano nevarnost za zasvojenost.

V katerih poklicih se sindrom izgorelosti najpogosteje pojavlja?

Burn-out sindrom ali sindrom izgorelosti se najpogosteje oziroma najprej pojavlja v poklicih, kjer zaposleni nudijo pomoč drugim: zdravniki, medicinske sestre, travmatologi, bolničarji, strežniki, reševalci, fizioterapevti, terapevti, psihiatri, svetovalci za obsojence … Med ogrožene poklicne skupine spadajo tudi športniki, politiki, raziskovalci, prodajalci …

Kateri so pokazatelji sindroma izgorelosti?

Pokazatelje oziroma simptome burn-out sindroma ali sindroma izgorelosti lahko razdelimo v tri kategorije: čustveno utrujenost (osebna izgorelost), depersonalizacijo (s strankami povezana izgorelost) in doživljanje neuspehov (z delovnimi nalogami povezana izgorelost).

Najpogostejši simptomi za čustveno utrujenost oziroma osebno izgorelost so napetost, razdražljivost in pasivnost. Prizadeti se počuti šibkega, brez moči, utrujenega, slabotnega in je rahlo razdražljiv.

Za depersonalizacijo ali s strankami povezano izgorelost so značilne cinizem, distanciranost in ravnodušnost. Prizadeti se distancira od svoje stranke, njihove težave in stiske odbijejo od sebe in se tako osredotočijo le še na stvarni vidik njunega odnosa. Delo postane za njih čista neosebna rutina.

Najpogostejši simptomi za tretjo kategorijo, doživljanje neuspehov oziroma z delovnimi nalogami povezano izgorelost, so hiperaktivnost, neučinkovitost ter izguba smisla opravljanja svojega dela. Prizadeti ima pogosto občutek, da kljub preobremenjenosti nič ne doseže, manjka mu doživetje uspeha. Razlog za doživljanje lastne neučinkovitosti tiči večinoma v rastočih zahtevah, ki jih prizadeti nekega dne enostavno ne more več vseh izpolniti.

Kateri so razlogi za razvoj sindroma izgorelosti?

Za sindrom izgorelosti je najpogosteje kriva neskladnost med zahtevami (poraba energije) ter resursi (viri energije). Da lahko človek porablja energijo, se pravi, da lahko osredotočeno dela pod časovnim pritiskom, premaguje čustveno in telesno obremenjujoče situacije ter je kos zmeraj bolj zahtevnim nalogam, potrebuje občutek spoštovanja in pripadnosti, doživljanje uspehov in pozitivno povratno informacijo, dovolj prostora izražanje, kreativno okolje in  možnost osebnega razvoja.

Sicer pa na pojav izgorelosti sovplivajo zunanji (družbene okoliščine, psihološke okoliščine življenja in dela) in notranji (tvegane osebnostne značilnosti) dejavniki, ki se med seboj prepletajo.

Kako preprečiti in zdraviti sindrom izgorelosti?

Da bi preprečili pojav izgorelosti, mora biti delovno okolje delavcu prijazno, tako da mu nikoli ne zmanjka potrebnih resursov (virov energije) za svoje delo.

V kolikor pa je treba zdraviti (preprečiti in odpraviti), pa prvi korak predvideva prepoznavanje vzrokov. Brez tega zna biti nadaljnjo s pomočjo terapevta vodeno zdravljenje neučinkovito in se lahko pojav ponovi.

Pridruži se nam tudi na Facebooku in ne zamudi najbolj zanimivih objav.

Preberite si še

Komentarji